080 18 22

Zelena streha

Nove stavbe, še posebej tiste z velikimi površinami, odvzamejo del narave. S pozidavo velike zelene površine spremenimo v betonsko džunglo in s tem močno vplivamo na ekosistem ter kakovost zraka in bivanja.

Zelena streha je relativno enostavno nadomestilo za površine, ki jih z gradnjo različnih stavb iztrgamo iz narave. Še posebej veliko vlogo igra v strnjenem urbanem okolju, kjer ima vsak košček narave veliko večjo vrednost kot v ruralnem območju.

Zelena streha v urbano okolje vrača del narave ter prinaša kup prednosti stavbi, na katero je nameščena.

Zelene strehe v preteklosti

Ozelenitev strehe ni inovacija sodobnega časa, menda so svoje strehe v zelenje oblačili že Rimljani, najslavnejši pa so gotovo viseči babilonski vrtovi.

V Evropi je predvsem Skandinavija znana po simpatičnih zelenih strehah, ki so jih poznali in nameščali na pretežen del stavb že na samem začetku gradnje lastnih bivališč. V preteklosti je bila tovrstna streha edini način izvedbe strehe na podeželju, delno tudi v bolj urbanem okolju, iz katerega pa se je z leti večinoma umaknila. Zanimivo je da so, predvsem na Norveškem, pa tudi v ostalih delih Skandinavije, zelene strehe nameščali na večino kmečkih hiš in ostalih poslopij (hlevi, delavnice, ..) vse do poznega 19. stoletja.

Skandinavska hiša z zeleno streho
Skandinavska hiša z zeleno streho (vir)

Razlog za tolikšno razširjenost zelenih streh je zelo racionalen. Skandinavci živijo v precej težkih podnebnih razmerah, z dolgimi in zelo mrzlimi zimami ter kratkimi poletji. Ostro podnebje jih je prisililo v inovativnost. Našli so način, kako svoja bivališča učinkovito zaščititi pred mrazom, vetrom in ostalimi ekstremnimi pojavi – namestili so zeleno streho, ki deluje kot toplotni izolator, poskrbi za odvajanje presežka vode in s povečano težo prepreči poškodbe zaradi vetra. Uporabili so materiale dostopne v okolici, zato je streha v osnovi narejena iz desk, na katere so razporedili brezovo lubje ter nanj položili travno rušo. Na takšni strehi rastejo večinoma različne vrste trav, se pa med njimi pogosto znajde tudi kakšna druga rastlinska vrsta, celo drevesa.

Le Courbosier in njegov pristop k ohranjanju narave

Slavni arhitekt švicarsko-francoskega porekla, z vzdevkom Le Courbosier, je skupaj s kolegom arhitektom Pierrom Jeanneretom leta 1926 izdal manifest, v katerem se med drugim zavzemata za ohranjanje narave in vračanje uporabljene površine za gradnjo, predvsem v obliki vrtov, na zgrajenih stavbah. Morda bi lahko prav ta pristop označili kot prvi znanilec gibanja za ozelenitev mestnih površin in predhodnika zelenih streh kot jih poznamo danes.

Vrt na strehi Ville Savoy
Vrt na strehi Ville Savoy arhitekta Le Corbusierja (vir)

Sodobna zelena streha

Prednosti zelene strehe so torej prepoznali že naši davni predniki, zato je neizbežno, da se ob večji ekološki osveščenosti ter zaostrenih predpisih, vse bolj umeščajo tudi v sodobne gradbene projekte.

V gosteje poseljenih območjih imajo izjemno pomembno vlogo in prinašajo številne prednosti ter v prvi vrsti izboljšajo kakovost življenja, saj rastline čistijo zrak, absorbirajo prah in CO2, ustvarjajo prijetno mikroklimo v poletnih mesecih, varujejo pred hrupom in smogom. Zelene strešne površine podaljšajo življenjsko dobo hidro-izolacijskih strešnih slojev, izboljšajo toplotno in zvočno izolativnost, varujejo pred vremenskimi vplivi ter poskrbijo za učinkovitejše upravljanje z meteornimi vodami.

Navsezadnje pa lahko postanejo tudi dodaten vir zelenjave in sadja, če si na strehi omislimo zeleni vrt.

Zelena streha- da ali ne?

Glede na vrsto povsem ekonomičnih ter tudi okoljevarstvenih prednosti, ki jih prinaša zelena streha, vprašanje morda sploh ni umestno.

Pa vendar odločitev le ni enostavna. V naših krajih je to relativno nova rešitev izvedbe strehe, izkušenj je še vedno dokaj malo, zato je temu primerno tudi zaupanje investitorjev. Tudi sama cena izvedbe marsikoga odvrne, saj v primerjavi z drugačnimi, klasičnimi izvedbami, vendarle ni poceni, giblje se med 25 in 65€ /m2 (vir).

Pri končni odločitvi zato večinoma prevlada finančna zmožnost v povezavi z okoljsko ozaveščenostjo in lego stavbe.

Zelena streha- definicija

Zelena streha je, vsaka odprta, z različnimi rastlinami zasajena površina, ki je od tal oddvojena s gradbeno ali kakšno drugačno konstrukcijo.

Ozelenitev površine je lahko izvedena na ravnih ali strehah z naklonom, poznamo pa več vrst izvedbe zelenih streh.

V osnovi jih delimo na ekstenzivne in intenzivne, med obema se najdejo polintenzivne zelene strehe. Od naših želja ter nosilne konstrukcije je odvisno, katero vrsto zelene strehe bomo izbrali.

Ekstenzivna ozelenitev pomeni uporabo manjših, nezahtevnih rastlin, zato je sloj substrata plitvejši, do 20 cm. Na tako podlago posadimo nizko rastoče rastline kot so mahovi, kakteje, manjše zimzelene rastline. Izberemo rastline, ki potrebujejo zelo malo hrane in dobro prenašajo sušo ter ne potrebujejo posebne nege. Obremenitev konstrukcije je relativno majhna in takšno streho lahko brez težav izvedemo tudi na obstoječem objektu.

Intenzivna ozelenitev zahteva precej debelejši sloj substrata, kar med 40 in 100 cm, sadimo pa lahko od trav do grmovnic in celo drevesa. Izbiramo rastline, ki jim zadošča načrtovana globina substrata. Takšno streho je potrebno negovati kot klasične zelenice oziroma vrtove, torej bo treba kositi, obrezovati grmovje in drevesa, zalivati in dognojevati.

Polintenzivna zelena streha je kompromis med obema, saj zanjo pripravimo med 15 in 35 cm substrata ter zasadimo nizke grmovnice in vse ostale rastline, ki ne potrebujejo velike globine podlage za rast.

Preglednica vrst zelenih streh (vir)

Vrsta zasaditve Globina substrata Teža/m2 Rastline Zahtevnost oskrbe
Ekstenzivna Do 20 cm 70-160 Sedumi, trave, zelišča Nizka
Polintenzivna 15-30 cm 120-250 Trave, zelišča, grmički Nizka
Intenzivna 40-100 cm Več kot 400 Grmovnice, trave, drevesa Visoka

Zelena streha je lahko ravna ali z naklonom

Zeleno streho lahko izvedemo na katerikoli konstrukciji (armiranobetonska, lesena, porobetonska). Pomembno je le, da ima konstrukcija zadostno nosilnost in da jo primerno zaščitimo. Kot smo že omenili, ekstenzivna zelena streha ne predstavlja pomembne obremenitve, zato jo lahko brez težav izvedemo tudi na obstoječi konstrukciji. Zelene strehe, katerih teža na kvadratni meter površine je večja, pa zahtevajo statično presojo konstrukcije oziroma upoštevanje dodatne obremenitve že v času načrtovanja.

Ravna zelena streha

Je najpogosteje izvedena zelena streha v sodobnem času, tako na družinskih hišah kot tudi na večjih stavbah, na primer proizvodnih halah, trgovskih centrih, ….

Zelene strehe na večjih objektih pomenijo veliko pridobitev tako v smislu estetike kot tudi vračanja površin nazaj naravi. Z njo je dosežemo tudi boljšo toplotno in zvočno izolativnost ter lažje uravnavamo stanje meteornih voda v primeru dežja v urbanem okolju.

Zasebni investitorji se pogosto odločijo, da le del strehe namenijo zeleni strehi ali pa z njo prekrijejo manjše pomožne objekte. Ravna zelena streha je uporabna tudi kot terasa. V takem primeru je potrebno izbrati primerno zasaditev, da bo kot terasa tudi uporabna za preživljanje prostega časa.

Ravna zelena streha
Zelena streha na delu družinske hiše (vir)

Poševna zelena streha

Takšna izvedba je precej manj značilna za naše kraje, kar je pravzaprav velika škoda, saj deluje izjemno lepo. Izvedba do naklona 20° ni problem, prav tako pa je treba upoštevati dodatno obremenitev, ki jo zelena streha prinaša.

Poševna zelena streha seveda dodatnemu namenu, kot je uporaba za teraso ali vrt, ne bo služila, temveč postane element stavbe, ki mora zadostiti vsem zahtevam toplotne in zvočne izolacije ter ščititi stavbo pred vremenskimi vplivi. Tako kot ravna zelena streha ima tudi poševna velik vpliv na okolje v smislu estetike ter čistoče zraka.

Poševna zelena streha
Poševna zelena streha na stanovanjski hiši (vir)

Izvedba zelene strehe

Proizvajalcev zelenih streh je že kar nekaj, njihovi sistemi so si podobni, v osnovi pa je sestava zelene strehe sledeča:

  • Konstrukcija, ki jo predhodno primerno zaščitimo katero jo namestimo
  • Parna zapora za zagotavljanje zrakotesnosti
  • Toplotna izolacija (nad bivalnimi prostori, na pomožnih objektih ni potrebna)
  • Hidroizolacija za zaščito spodnjih plasti pred vdorom vode
  • Zaščitna plast, ki varuje spodnje plasti pred mehanskimi poškodbami , ki jih lahko povzročijo korenine zasajenih rastlin
  • Drenažna plast, ki poskrbi za odvajanje odvečne vode.
  • Filtrska plast, ki filtrira prehod substrata v drenažni sloj.
  • Substrat za zasaditev rastlin v debelini od 3 do 100 cm, odvisno od predvidene zasaditve
  • Izbrana zasaditev, torej rastline.


Zelena streha z vrsto prednostmi, ki jih prinaša, je gotovo eden najbolj vsestransko učinkovitih elementov, ki jih lahko v današnjem času vgradimo na vsako stavbo. Največji pozitiven vpliv na okolje imajo gotovo velike zelene strehe na velikih stavbah v urbanem okolju, pa jih vseeno skoraj ni v naši državi. Verjetno bo potrebno počakati na spremembo zakonodaje, ki bi laho predpisala vračanje vsaj dela zazidanih površin naravi v obliki zelene strehe, kar je že v veljavi marsikje v Evropi. Vprašanje pa je če in kdaj bi do takšne spremembe lahko prišlo