Fasada daje vašemu domu karakter, zato ima najpomembnejšo vlogo pri ustvarjanju prvega vtisa na ljudi. Vsi  pa dobro vemo, kako pomemben je prav prvi vtis.

Beseda fasada je latinskega izvora in izvira iz besede „facies“, ki pomeni zunanjost oz. zunanji izgled ali obraz.

Fasada vaše hiše, na neki način predstavlja vas, družino in osebe, ki v njej živijo. Tudi zato ni vseeno, kakšno fasado ima vaša hiša.

Pa ne le zaradi vizualne podobe in všečnosti, pač pa predvsem zaradi trajnosti in vzdržljivosti zidov stavbe ter zaradi stroškov, ki jih boste v prihodnosti imeli z vzdrževanjem vašega doma. Poleg tega je urejen videz vaše hiše zelo pomemben za morebitno prodajo nepremičnin.

Prenova hiše iz 70 let – prej in potem (vir delo.si):

 

Zaradi vseh teh dejavnikov morate materiale oz. vrsto fasade izbrati premišljeno in skladno s priporočili strokovnjakov.

 

Izbor vrste fasade (v mislih imamo predvsem toplotno-izolacijske fasade) oziroma materialov za njeno izdelavo je lahko omejen glede na lokacijo in zelo odvisen od tradicije izvedbe. Znano je, da so v različnih državah preferirane različne fasade, temu primerna pa je tudi ponudba materialov na trgu ter usposobljenost izvajalcev. To velja tudi za Slovenijo.

Odločitev o izbiri primerne fasade za družinsko hišo je običajno prepuščena investitorju, torej lastniku hiše. Kljub lokalnim predpisom o odtenkih barve fasade, investitorji  le-teh  običajno ne upoštevajo ter izberejo barvo v skladu s svojim stilom in okusom. Na žalost to pogosto vodi v degradacijo našega naravnega okolja, v katerem se bohotijo živopisna in celo kričeča pročelja hiš, ki tja nikakor ne sodijo.

Graditelji večstanovanjskih objektov so pri izbiri materialov bolj omejeni, kajti upoštevati morajo določene strožje predpise (npr. predpisi glede požarne varnosti pri izvedbi fasade na visokih stavbah).

Fasada za hišo – vse o njeni estetski in zaščitni vlogi

Fasada ali pročelje je element, ki ga na hiši najprej opazimo. Stanje fasade, ali je stara, oluščena, poškodovana ali pa obnovljena in sveže prebarvana, nam veliko pove o vzdrževanju stavbe ter s tem tudi o njenih lastnikih oziroma uporabnikih.

Poleg estetske funkcije, ki jo ima fasada na stavbi, je gotovo pomembnejša funkcija zaščite. Predvsem pred toplotnimi izgubami, pa tudi zaščite zidov oziroma osnovne konstrukcije stavbe pred zunanjimi vplivi. Zaščitna funkcija je enako pomembna v vseh vrstah stavb, naj so to družinske hiše, večstanovanjski ali poslovni objekti.

Znano je, da gre v stavbah brez dodatne toplotne izolacije velik del toplotnih izgub prav skozi zidove, v povprečju približno 35 %, skupaj z izgubami skozi okna pa celo 55 %. Skozi streho uide približno 30 % toplote in v tla 15 %. Prav zaradi velikih toplotnih izgub na zidovih je izvedba toplotno-izolacijske fasade stavbe izjemnega pomena.Občutno izboljša kakovost bivanja in zmanjša stroške porabe energije za ogrevanje celo do 60 %.

Fasade za hišo so lahko opredeljene na več načinov, in sicer glede:

• splošnega izgleda, torej predvsem estetsko,
• vrste materiala,
• barve fasade,
• tehnike izvedbe,
• okolja, v katerem je hiša.

Ne glede na to, ali je v vašem planu fasada za staro hišo ali boste le-to nameščali na novogradnjo, vzemite si čas in temeljito preučite vse možnosti.

Koliko stane fasada za hišo je pogosto vprašanje, ki pa ponavadi dobi le okviren odgovor. Cene so namreč zelo različne in končne cene fasade za stare hiše so zaradi priprave površine (ter ostalih dejavnikov, ki lahko pomenijo več dela) lahko višje od cene fasade na novih hišah.

Kontaktna ali prezračevana fasada

Glede na način namestitve fasade na hišo oziroma stavbo razlikujemo:

1. kontaktno fasado
2. prezračevano fasado
3. neprezračevano fasado

1) Kontaktna fasada

Kontaktna fasada je fasada, pri kateri se izolacijski material položi/pritrdi na obstoječi zid, neposredno na sloj toplotne izolacije pa se nanese še zaključni sloj. Med izolacijo in zaključnim slojem je torej narejen direkten spoj, zato se takšna fasada tudi imenuje kontaktna fasada.

2) Prezračevana fasada

Prezračevana fasada je izvedena tako, da je zaključni fasadni sloj od toplotne izolacije, ki je normalno pritrjena na osnovni zid, odmaknjen. Pritrjen je na posebno konstrukcijo (aluminijasto, jekleno, kovinsko), zato med toplotno izolacijo in zaključnim fasadnim slojem oziroma oblogo nastane zračni kanal. Ta služi za prezračevanje fasade in preprečuje kopičenje vlage, ki prehaja iz notranjih prostorov preko zidu in toplotne izolacije na prosto.

V tem primeru zaključni fasadni sloj seveda ne more biti omet. Uporabljajo se različni čvrsti materiali, npr. les, pločevina, steklo, naravni ali umetni kamen, keramične plošče, vlakno-cementne plošče ipd.  Prezračevana fasada je dražja od kontaktne fasade.

3) Neprezračevana fasada

Neprezračevana fasada je v našem okolju zelo redko uporabljena rešitev. Pri tej vrsti fasade je toplotna izolacija nameščena na osnovni obodni zid, nato pa je še dodatno obzidana z zunanjo plastjo zidakov. V tej zadnji plasti pozimi pogosto prihaja do kondenzacije vlage, zato strokovnjaki uporabi neprezračevanih fasad niso naklonjeni.

Fasada in toplotna izolacija

Osnovna zahteva in najpogostejši cilj pri odločitvi za izvedbo fasade je seveda doseganje boljše toplotne izolacije stavbe. Materiali, ki imajo odlične toplotno-izolativne lastnosti in se zato uporabljajo za izvedbo toplotno-izolacijskih fasad, so različni. Lahko so povsem naravni (slama, konoplja, volna …), mineralni (Multipor, kamena volna …), velika skupina pa so polistireni (po domače – razne vrste stiropora, ki je proizveden iz nafte).

Pri družinskih hišah, pa tudi večstanovanjskih in manjših poslovnih objektih se investitorji običajno odločijo za kontaktno fasado, ki je cenejša, lažja za izvedbo, pa tudi njeno vzdrževanje je enostavnejše.

 

Skladno s predpisi in tudi zaradi vse večje ozaveščenosti graditeljev so vse novozgrajene stavbe, torej tudi družinske hiše, zgrajene tako, da potrošijo čim manj energije za ogrevanje in hlajenje. Še vedno pa je v Sloveniji ogromno starih stavb, ki pokurijo veliko preveč energije in zato potrebujejo energetsko sanacijo. Za cenejšo izvedbo poskrbi z različnimi  subvencijami in ugodnimi krediti tudi Eko sklad (https://www.ekosklad.si/).

Nova hiša je v določenih pogojih lahko energijsko učinkovita že z izvedbo enoslojnega zunanjega zidu, kar pomeni, da na zunanji zid ne dodamo toplotno-izolacijske obloge, pač pa le zaključni sloj, ki ščiti zid pred vremenskimi vplivi in poskrbi za želeno estetsko podobo hiše. Tak primer je npr. uporaba Ytong termobloka debeline 40 cm (U zidu je 0,21W/m2K) ter Ytong pasiv bloka debeline 40 cm (U=0,18)  ali 30 cm (U=0,24).

Za doseganje še boljše energijske učinkovitosti stavbe pa je seveda treba poseči po dodatni toplotni izolaciji. Različne vrste toplotne izolacije pa tudi različne vrste osnovnih zidov (lahko so iz lesa, betona, kamna, porobetona, npr. Siporex, Ytong, ter različnih vrst opeke) imajo različne lastnosti, med drugim tudi koeficient toplotne prevodnosti (lambda). Pomembna pa je tudi odpornost na vlago (hidrofobnost), kajti vlaga je velik sovražnik obstojnosti materialov in njeno obvladovanje je zelo pomembno pri zagotavljanju zdravega življenjskega okolja.

Idealno kombinacijo materialov nosilnega zidu in izolacijskega materiala nudi sistem iz porobetona. Osnovni zid, ki je že sam po sebi toplotno-izolativen, je zgrajen iz Ytong zidakov v debelini najmanj 24 cm, nanj pa je pritrjena kontaktna fasada iz Multipor toplotno-izolacijskih plošč. Takšen sistem nudi odlično toplotno zaščito ter je hkrati potresno in požarno varen ter trajen. Multipor izolacijske plošče so hidrofobne (ne vpijajo vode), fasada pa je estetska, ravna (ni grdih valov ter neravnin, kot je to značilno pri uporabi drugih toplotno-izolacijskih oblog) ter trajna. Toplotne lastnosti se z leti uporabe ne zmanjšajo, pač pa ostanejo nespremenjene. Pomemben vidik je tudi varovanje okolja in s tem uporaba naravnih oz. vsaj mineralnih toplotno-izolacijskih oblog, katerih vpliv na okolje je manjši in jih je mogoče reciklirati. Multipor ima izjemno prednost, ker je njegova življenjska doba praktično neomejena.

Izjemno pomembno je, da pri izvedbi fasade ne prihaja do napak. To pomeni, da mora izvajalec del poskrbeti za namestitev toplotno-izolacijske obloge skladno z navodili  proizvajalcev po celotnem obodu stavbe. Poskrbeti mora za ustrezno toplotno zaščito detajlov in zmanjšati toplotne mostove na minimum. Le tako bomo dosegli občutne prihranke pri porabi energije za ogrevanje in hlajenje prostorov, kar je osnovni namen namestitve toplotne izolacije na stavbo.

Zaključni sloj fasade

Pika na i, po polaganju toplotne izolacije, je izvedba zaključnega sloja fasade, katerega prva in osnovna naloga je, da poskrbi za zaščito pred vremenskimi ter mehanskimi dejavniki in prehajanjem vlage v objekt. Zaključni sloj je najbolj obremenjen del fasade in ščit pred neugodnimi vremenskimi (vlaga, dež, veter, temperaturne spremembe, kemikalije v dežju) in mehanskim vplivi. V sodobnem času pa je zaključni sloj z razvojem barv in izvedb (granulacija, struktura) dobil dodatno funkcijo – poskrbi za estetski videz stavbe. Ločimo več vrst zaključnih slojev, katerega bomo uporabili, pa je odvisno od izbrane toplotne izolacije ter lege in orientacije stavbe. To odločitev pa je nujno potrebno prepustiti strokovnjakom.

Zaključni tankoslojni fasadni sloji

• Akrilni – bili so prvi na trgu ter so pomenili velik korak naprej pri izdelavi fasade, kajti omogočili so enostaven nanos in poskrbeli za vodoodbojnost in precejšnjo obstojnost barv.
• Silikatni – odlično se vežejo s podlago in imajo večjo paroprepustnost. So tudi bolj naravno odporni proti algam in plesnim, je pa izbor barvnih odtenkov precej omejen.
• Silikonski – so elastični, zato zelo dobro prenašajo temperaturne napetosti na površini fasade ter tako preprečujejo nastanek lasastih razpok. So tudi vodoodbojni, dobro prenašajo vremenske vplive oz. vplive iz okolja. Obstojnost barv je velika.
• Silikatno-silikonski in silikonsko-akrilni – razvili so jih, da bi s kombinacijo posameznih lastnosti dosegli najboljše zaključne sloje za posamezne izvedbe. Za silikatno–silikonske je značilna optimalna paroprepustnost in vodoodbojnost, silikonsko-akrilni pa se ponašajo z visoko paroprepustnostjo in neomejenim številom barvnih odtenkov.
• Mineralni – so visoko paroprepustni in higroskopični (vpijajo vlago iz zraka), površina se hitreje suši, na suhi fasadi pa se težje razvijajo alge in plesni.

Dodatne fasadne obloge

Lep izgled stavbe je danes izjemnega pomena, arhitekti in investitorji mu namenijo veliko časa ter tudi denarja. Že izdelava fasade z enotnim zaključnim slojem predstavlja precejšen strošek, kadar pa se odločimo za kombinacijo barv in materialov, pa pogosto stroški še narastejo. Koliko stane fasada za hišo, je namreč odvisno od mnogih dejavnikov.

Na trgu je ogromno barvnih odtenkov zaključnih slojev. Izberemo pa lahko tudi druge obloge, kot so npr. naravni kamen, les, keramika, beton, kovina, obloge iz umetnih materialov in mineralnih kompozitov. Primerna kombinacija materialov lahko zelo popestri izgled stavbe, pomembno pa je, da so obloge nameščene kakovostno, zato delo prepustite strokovnjakom.

Poglejte si dve isti hiši (Ytong hiša Perota)  z različnima oblogama:

 

Ogromna ponudba različnih materialov in barv zaključnih slojev na trgu je zelo mamljiva. Bodimo preudarni in izberimo takšne, ki bodo poskrbeli, da se bo naša hiša lepo vklopila v obstoječe okolje. Morda so vam močne in žive barve všeč, toda pogosto s svojo intenzivnostjo estetsko onesnažujejo okolje in motijo sosede. Poleg tega so bolj občutljive in hitreje zbledijo. V Sloveniji sicer obstajajo predpisi o dovoljenih odtenkih fasadnih barv. Običajno so dovoljeni naravni, zemeljski in svetli odtenki, toda žal to upoštevajo le redki, inšpekcijskega nadzora pa praktično ni. K sreči se danes investitorji vse manj odločajo za kričeče barve, zato opažamo vse več estetsko dovršenih hiš, ki s svojo podobo nadgradijo okolje, v katerega so umeščene.

Preberite si še članek o »močeradih«, kot je avtor poimenoval živopisne hiše, ter strokovno arhitektovo mnenje.

Nekaj primerov fasad, zaključenih v naravnejših, svetlih odtenkih: