Še pred 30 leti pojem ”toplotni most” navadnemu smrtniku niti približno ni bil znan. Njegova pomembnost je izjemno narasla z večanjem cen energentov, spremembo zakonodaje ter osveščenostjo oziroma večjim zavedanjem o zmanjšanju stroškov ogrevanja ter bolj udobnem bivanju, ki so seboj prinesli tako razcvet izvedbe toplotno-izolacijskih fasad kot tudi vgradnje sodobnejšega, bolj izolativnega stavbnega pohištva .
S toplotnimi mostovi se je večina seznanila s pojavom plesni v notranjosti stavb, tudi izoliranih.
Kaj je toplotni most?
Toplotni most je del konstrukcije ali ovoja stavbe, ki ima povečano toplotno prevodnost in ga je pogosto izjemno težko ali celo nemogoče povsem odpraviti. Na mestih toplotnih mostov iz stavbe odteka toplota, zato so poraba energije in s tem tudi stroški ogrevanja večji.
V notranjosti stavbe so mesta toplotnih mostov hladnejša, zato se na njih izloča (kondenzira) zračna vlaga, kar je odlična podlaga za hiter razvoj plesni in gliv, ki ustvarijo izjemno nezdravo življenjsko okolje in so krive za marsikatero bolezen. Največje težave nastanejo predvsem v neprezračenih prostorih s prekomerno vlažnostjo zraka (priporočljiva vlažnost je 40-60%).
Skozi leta se takšni deli stavbe prav zaradi povečane vlažnosti poškodujejo in izgubijo svoje prvotne lastnosti.
Zakaj toplotni mostovi povzročajo nemalo sivih las tako arhitektom kot tudi izvajalcem? Zaradi konstrukcije stavbe, ki je običajno zgrajena iz različnih materialov z različnimi lastnostmi, tudi z različno toplotno prevodnostjo, je načrtovanje in izvedba stavbe brez toplotnih mostov velik izziv. Strokovnjaki pravzaprav ocenjujejo, da je praktično nemogoče zgraditi hišo brez toplotnih mostov, jih je pa mogoče zmanjšati na minimum in s tem zadovoljivo omejiti njihov negativen vpliv.
Najpogostejši toplotni mostovi
Toplotni mostovi so torej mesta na zunanjem ovoju stavbe, kjer zaradi večje toplotne prevodnosti prihaja do povečanega odtoka toplote v okolico.
Najpogosteje se torej pojavijo na:
- strehi; toplotni most je lahko kar cela streha, če ni izolirana ali je izolirana premalo
- preboju zračnika, dimnika in drugih elementov skozi streho
- stiku zunanjega zidu in etažne plošče,
- vertikalnih in horizontalnih betonskih vezeh
- vertikalno neizoliranem temelju v zasutem delu stavbe
- mestih, kjer je vgrajeno stavbno pohištvo: okna , vrata, balkonska vrata, police
- mestih vgrajenih roletnih omaric
- stikih balkonske plošče, zunanjih stopnic in zunanjega zidu,
- pri dozidavah, …
Odkrivanje toplotnih mostov
Pogosto je toplotne mostove težko odkriti, se pa v večini primerov pokažejo v notranjosti stavbe v obliki vlažnih mest prekritih s plesnijo. Zelo dobro jih vsaj na strehah lahko prepoznamo v zelo hladnem vremenu, ko je na strehah slana ali sneg. Področja z izrazitimi toplotnimi mostovi se hitreje odtalijo.
Za točno lociranje toplotnih mostov na stavbi pa je potrebno uporabiti termografijo oziroma analizo s termografsko kamero.
Analizo usposobljeni strokovnjak izvede v hladnejšem obdobju leta, takrat ko se razlika med dnevno in nočno temperaturo že večja. Takrat so toplotni mostovi najbolje vidni.
Na podlagi posnetka s termografsko kamero ter opravljene analize, lahko strokovnjak predlaga ukrepe, s katerimi je mogoče toplotne mostove zmanjšati.
Toplotni mostovi pri prenovi stavb
Prenova starejše stavbe je zelo zahteven projekt, še posebej, če ne izvajamo le kozmetičnih popravkov temveč moramo posegati tudi v njeno konstrukcijo.
Hidroizolacija temeljev, menjava inštalacij, strehe in stavbnega pohištva ter namestitev toplotno-izolacijske fasade in so praktično neizogibna dela vsake obsežnejše prenove.
Ti postopki so zelo zahtevni, zato je tudi za prenovo hiše potrebno pripraviti projekt. Projektant bo poskrbel za doseganje kriterijev energijsko varčne gradnje, uporabo pravih materialov ter predvidel detajle, s katerimi bodo toplotni mostovi zmanjšani na najnižjo možno raven. Za to pa je potrebna tudi prava kombinacija materialov in pravilna izvedba.
Toplotni mostovi v novogradnji
Še tako skrbno in premišljeno načrtovanje nove hiše nikakor ni zagotovilo, da bo hiša zgrajena brez toplotnih mostov. Kot smo že omenili, toplotnih mostov ni mogoče povsem odpraviti, lahko pa jih zmanjšamo do te mere, da ne povzročajo težav. Za dosego tega cilja pa je potrebna natančna gradnja in uporaba primernih materialov.
Arhitekt oziroma projektant v projektu hiše običajno planira materiale, ki so kompatibilni in primerni za izvedbo najbolj kritičnih detajlov v hiši. Zato mora graditelj to tudi upoštevati in dela izvesti z veliko natančnostjo. Vsaka, pa čeprav minimalna napaka oziroma odstopanje od začrtanega, izbira neustreznih materialov in napake pri vgradnji, lahko povzroči veliko škodo na hiši.
Investitor, poleg nadzornega inženirja, ima ponavadi interes, da spremlja gradnjo in preverja, če vse poteka skladno s projektom. Zato je dobro, da se pouči tudi o toplotnih mostovih, njihovem preprečevanju in prepoznavanju, saj mu lahko ti krepko grenijo bivanje v novi hiši.
Prednost novogradnje pred prenovo hiše je v tem, da ne odpravljamo napak, pač pa za kakovost gradnje poskrbimo z doslednostjo od temeljev naprej.
Najpogostejši toplotni mostovi
Streha, skozi katero lahko izgubimo celo do 25% celotne toplote, ki mora biti maksimalno toplotno izolirana. Odlična rešitev, tako za novogradnjo kot za prenovo, je kombinacija masivne strehe z izolacijo, s čimer najenostavneje zmanjšamo toplotne mostove na vseh kritičnih delih, tako na prebojih zračnikov, dimnika in podobnih elementov ter tudi na stikih obodnih zidov s strešno konstrukcijo.
Za izvedbo masivne strehe je ena najboljših rešitev uporaba polmontažnega sistema Ytong strop ali pa strešnih plošč Hebel. Ti elementi so namreč izdelani iz porobetona, ki ima odlične toplotno izolativne lastnosti pa tudi protipožarne lastnosti, ki so dosti boljše od opeke in betona.
Masivno streho je potrebno seveda tudi dodatno izolirati, za kar so, predvsem zaradi kompatibilnosti materialov, zelo primerne toplotnoizolacijske plošče Multipor, ki se odlično izkažejo pri toplotnem izoliranju ravnih streh.
Vgradnjo stavbnega pohištva je tudi v primeru prenove stavbe potrebno izvesti v zunanji toplotno izolacijski sloj. To pomeni, da stavbno pohištvo izvajalec pomakne ven iz osnovne odprtine in tako zmanjša toplotni most, ki bi sicer nastal v primeru klasične vgradnje. Pomembno je tudi dobro tesnjenje s tesnilnimi trakovi.
Pri vgradnji stavbnega pohištva v hišo zgrajeno iz porobetona, le-tega ni potrebno pomakniti v sloj izolacije, saj ima že sam porobeton izjemne toplotno-izolativne lastnosti, kar pozitivno vpliva na zmanjšanje toplotnega mostu. Potrebno pa je poskrbeti za pravilno zatesnitev stikov, idealna je gotovo montaža po RAL.
Toplotno-izolacijska fasada pride ponavadi na vrsto kot zadnja v procesu prenove stavbe. Priporočilo je, da je toplotna izolacija izvedena na vseh mestih, kjer bi lahko prišlo do nastanka toplotnih mostov in ne le na osnovnem zunanjem zidu. Tak primer, zelo pomemben in velik toplotni most, je na primer betonska balkonska plošča, ki jo je potrebno izolirati z vseh strani sicer bo delovala kot hladilno rebro.
Pogosto pa starejših hiš, še posebej večstanovanjskih ali spomeniško zaščitenih, ni mogoče dodatno izolirati z zunanje strani. V takih primerih se moramo zadovoljiti z notranjo toplotno izolacijo. Za izoliranje zunanjih zidov na notranji strani so izjemna rešitev Multipor toplotno-izolacijske plošče, ki so odlične za uporabo na vseh vrstah masivnih zidov (betonskih, opečnih, kamnitih,..), nameščamo pa jih vedno brez parne zapore. S te še dodatno preprečimo kondenziranje vlage in razvoj plesni.
Multipor toplotna izolacija je ena boljših rešitev za izvedbo toplotno-izolacijske fasade in preprečevanje toplotnih mostov ter verjetno najboljša izbira za izvedbo toplotne izolacije na notranji strani. Multipor je mineralna in trajna izolacija iz porobetona, ki se ne krči in ne razteza, se ne deformira, vgradnja in oblikovanje je enostavno, poleg tega pa je negorljiva in celo odbija vodo.
Napake pri novogradnji in prenovi
Nerešeni detajli v projektu ali med samo gradnjo, specifična geometrija konstrukcije, uporaba neprimernih materialov, velike razlike v debelini ali toplotni prevodnosti materialov, slabo izvedeni stiki med materiali, prevelika hitrost gradnje in nepoznavanje manj znanih detajlov (pozabi se npr. na izoliranje celotne balkonske plošče oziroma vgradnjo vmesnega toplotno-izolacijskega elementa) so najpogostejše napake, ki so vzrok za toplotne mostove.
Toplotni mostovi lahko nastanejo tudi kot posledica človeške malomarnosti, na primer slabo ali ne v celoti nameščena, morda celo poškodovana toplotna izolacija, nestrokovno vgrajene inštalacije, in podobno.
Običajno se več napak pojavi med prenovo kot novogradnjo, saj so postopki prenove v smislu zmanjševanja toplotnih mostov lahko precej bolj zahtevni. Žal pa se toplotnim mostovom, kljub vsem izjemno hudim težavami, ki jih povzročajo, tako med novogradnjo kot tudi prenovo, še vedno namenja vse premalo pozornosti. Na tem področju nas torej čaka še kar nekaj dela. Začnemo lahko s širjenjem znanja in uporabo kakovostnih materialov.