080 18 22

Hiše pod zemljo – neobičajne in energetsko učinkovite

»Hobbit house« je pogosto poimenovanje za podzemno hišo

Hiše pod zemljo so prav posebna izvedba hiš, ki pa v resnici običajno niso v celoti skrite v zemlji, pač pa so vanjo ponavadi le delno vkopane.

Podzemne hiše so ljudje gradili že od nekdaj, najdemo jih od prazgodovine naprej, torej od skromnih zatočišč v jamah in votlinah. Med zelo zanimive primerke hiš v zemlji se uvrščajo več kot 700 let stara domovanja v vasi Kandovan, ki so izdolbena v steno vulkana in jih danes oddajo tudi v najem turistom.


Podzemna domovanja v Iranu – jamske hiše v vasi Kandovan (vir)

Skozi zgodovino se je človek sicer odločal za gradnjo bivališč predvsem nad zemeljsko površino in tako je seveda tudi danes. Kljub temu pa ne moremo zanemariti vrste prednosti, ki jih prinaša hiša vkopana v zemljo, predvsem kar se tiče varčevanja z energijo. Ravno iz tega razloga, ter delno tudi povezovanja z naravo in skrbjo za ohranitev naravnega okolja, se nekateri posamezniki odločijo za gradnjo svojega doma pod zemljo.

Prav varčevanje z energijo je spodbudilo povečano zanimanje za podzemne hiše. Sodobna oprema, mehanizacija in novi materiali (tudi Ytong proizvodi so idealni za gradnjo podzemne hiše) so gotovo pripomogli k nastanku kar zanimivih hiš v zemlji.

Podzemna hiša je …

Opisuje jo prepoznaven trajnostni arhitekturni slog, ki njenim prebivalcem omogoča, da sobivajo z zemljo in ne, kot bi si morda najprej zamišljali, da živijo pod zemljo.
Če primerjamo hiše v zemlji s konvencionalno grajenimi hišami, ki se dvigajo nekaj metrov nad zemeljsko površino, nas najprej preseneti njihovo skoraj popolno zlitje z okolico. Podzemno hišo je mogoče precej enostavno izvesti na neravnih zemeljskih površinah, v gričevnati ter hriboviti pokrajini, kar pa ne pomeni, da njena izvedba na ravnini ni mogoča. V tem primeru podzemno hišo zgradimo tako, da jo preprosto zasujemo oziroma obložimo z zemljo. Seveda pa mora biti zgrajena kakovostno, uporabljeni materiali pa morajo biti nosilni, vodoodbojni in čim boljši toplotni izolatorji.

V svetu poznamo kar 12 načinov gradnje podzemnih hiš, mi pa se bomo seznanili z dvema najpogostejšima.

Vrste podzemnih hiš

a) hiša v zemlji: konstrukcije takšne podzemne hiše je neodvisna in samostojna, zgrajena pa je lahko iz katerega koli materiala, ki se uporablja za gradnjo klasičnih stavb. Na tak način so bile zgrajene UNESCO-ve hiše v zemlji v Parizu.


UNESCO-ve podzemne hiše v Parizu

b) hiše prekrite z zemljo: gre za zelo star način gradnje, kar dokazujejo hiše v vasi Banpo na Kitajskem, ki so stare okrog 4000 let.


Primer približno 6000 let stare hiše
iz vasi Banpo

Vhod v eno od hiš, povsem prekritih
z zemljo, v vasi Banpo (vir)

Tudi nekateri afriški domovi, v Tanzaniji, Burkini Faso, Etiopiji in Nigeriji, so prekriti z debelim slojem zbite zemlje, medtem ko je bilo na Norveškem in na Islandiji v navadi pokrivanje lesenih streh s snopi trave.

Raziskave so pokazale, da sloj zemlje, prekrit s 40 cm debelim slojem snopov trave, zmanjša toplotne izgube za kar 50-90 %.

Prednosti podzemne hiše

Podzemna hiša ali hiša pod zemljo je prilagodljiva konstrukcija, ki je lahko skoraj popolnoma prilagojena željam bodočega lastnika ter oblikovana kot vsaka druga, klasična stanovanjska hiša. Sodobne podzemne hiše imajo, za razliko od takšnih hiš v preteklosti, tudi okna, ki so pogosto nameščena na strehi in v dom prepustijo prav toliko ali pa celo še več dnevne svetlobe kot smo je vajeni v običajnih „nadzemnih“ hišah.

Najpomembnejša prednost hiše pod zemljo je zagotovo naravna izolacija, kajti zemlja, ki obdaja hišo je odličen toplotni izolator. Zemlja namreč poleti hišo ohlaja, pozimi pa jo ohranja toplo. Že na globini tal 1m, pozimi temperatura ne pade pod ledišče, povprečna je celo okrog 4-5 stopinj, medtem ko poleti ne zraste nad 20 stopinj (podatki za osrednjo Slovenijo, vir).
Za podzemno hišo je značilna tudi konstantna vlažnost zraka v območju od 50 do 70 %, kar je najugodnejše za bivanje.

Plast zemlje, ki obdaja hišo, jo ščiti pred padavinami, vetrom in naravno obrabljenostjo (npr. fasade, strehe, ..). Takšen način gradnje gotovo sodi med najbolj ekološke in pripomore k trajnostnemu razvoju okolja.

»Hobbit house« v Sloveniji

Tudi v naših krajih inovativni in ekološko osveščeni posamezniki postavljajo mejnike na področju gradnje podzemnih hiš. V oddaji Ambienti so predstavili hiško, zemljanko, ki sta jo v Slovenskih Goricah postavila zeliščarja Danica in Jože Kolarič in jo poimenovala čajnica (več na www.cajnica.si).

Pravljična hiška vkopana v breg-čajnica zakoncev Kolarič (vir).

Primer sodobne pasivne podzemne hiše

Projekt z zelo nazornim imenom – „Ostati prizemljen“ („Stay Grounded“), katerega avtor je italijanski arhitekt Massimiliano Max Menegale (Materica Studio), odlično predstavi zasnovo in oblikovanje sodobnih podzemnih hiš.


Hiši v sožitju z naravo (vir)

Hiši sta izvedeni pod zemljino površino, vsak porabljeni kvadratni meter površine pa sta zemlji“ vrnili“ v obliki zelenih zidov , streh in vrtov. p

Projekt predvideva postavitev dveh hiš , v resnici pa se lahko v isti zasnovi nadaljuje cela vrsta takšnih hiš, ki so med seboj ločene z brežino.

V nasprotju od sodobnih trendov, ki zahtevajo neprestano izpostavljanje javnosti, deljenje vsakodnevnih opravil in vsakega premika na svetovnem spletu, ti dve hiši svojim stanovalcem zagotavljata odmaknjenost od okolice in skoraj nevidnost.

Notranje dvorišče (vir)

Notranje dvorišče s posajenimi drevesi in izjemno osončenostjo uspešno ustvari občutek zasebnosti in hkratnega sobivanja z naravo, tako imenovani „svetlobni in zračni topovi« pa poskrbijo za naravno osvetlitev in prezračevanje v hiši.

Površina vsake hiše znaša 200 m2, vrt je dvakrat večji od površine hiše , zaradi specifike gradnje pod zemljo pa sta zgrajeni ena poleg druge, loči ju le brežina, ki je v celoti ozelenela.


Tloris – pogled z vrha na hiši in brežini z nameščenimi solarnimi paneli (vir)

Brežini med hišama služita za namestitev solarnih panelov, poleg koriščenja sončne energije, kot vira oskrbe z elektriko, pa imata hiši predviden tudi sistem geotermalnega gretja, ki vzdržuje konstantno temperaturo zraka in vode. Notranje dvorišče in zelena streha prav tako vplivata na znižanje temperature v prostorih.

Ker v hišah ni vgrajen klasičen sistem gretja in hlajenja, se razvrščata v kategorijo pasivnih hiš.

Ta projekt dveh sodobnih podzemnih hiš je zgrajen na osnovi premišljenega varčevanja z energijo, koriščenju obstoječih naravnih toplotnih virov ter naprednega razmišljanja o okolju prijaznih podrobnostih. Namenjen je trajnostno usmerjenim posameznikom in družinam, ki se želijo odmakniti od sodobnega izpostavljanja javnosti in živeti v sožitju z naravo. Kot sodobni hobiti!

Podzemne hiše v svetu

V preteklosti so bile hiše pod zemljo morda precej bolj značilne za kraje, kjer so vladale neprijetne vremenske razmere in ljudje so se pametno umaknili v varno zavetje zemlje. V naših krajih takšne gradnje skoraj ni, medtem ko v npr. Angliji prav spodbujajo gradnjo podzemnih, v brežino vkopanih bivališč, ki v marsičem spominjajo na hobitske hiše.

“Hobitski” domovi v vasi Lammas, Anglija (vir)

Dejstvo je, da imajo podzemne hiše tako prednosti kot slabosti , pravilna izbira materialov, terena in oblikovanja pa je seveda ključna za postavitev kakovostnega in zdravju prijaznega doma pod zemljo.

Nekaj primerov podzemnih oziroma delno vkopanih domov (vir). Katerikoli izmed njih bi bil lahko zgrajen tudi v Sloveniji. Morda pa bo koga le pritegnil izziv novega, neznanega in se bo odločil za gradnjo hobitskega bivališča v naravnem okolju naše prelepe Slovenije.

(vir)