»Dihanje hiše« je izraz, ki ga marsikje uporabijo za dokazovanje, da sta prav njihova hiša ali sistem gradnje resnično naravna in vsemogočno poskrbita za neizmerno zdrav zrak v prostorih.  Pa je temu res tako?

Ali hiše res dihajo?

Hiša ni živo bitje, zato seveda v resnici ne diha. Dihanje je namreč izmenjava plinov, živa bitja pa ga nujno rabijo za preživetje.

Pa vendar, če malce prilagodimo celoten proces dihanja, pa morda v delovanju hiše le najdemo določene elemente dihanja. Navsezadnje je dihanje povezano z zrakom in zrak se giba vsepovsod, prehaja iz materialov v prostore in v zunanjost hiše ter obratno. Če imamo srečo, se osvežen in čist zrak, obogaten s kisikom, vrača nazaj v materiale in prostore v hiši ter tako kroži. Seveda ne moremo trditi, da hiša diha, gotovo pa lahko trdimo, da hiša diha s svojimi stanovalci.

Gradbeni materiali

Ko torej v povezavi z gradnjo hiše govorimo o dihanju, mislimo na zagotavljanje zdravega bivalnega okolja že s pomočjo primernih materialov za gradnjo in ne le z vgradnjo sistemov za (prisilno)prezračevanje.  Dejstvo je, da skozi določene materiale zrak prehaja lažje, skozi določene pa sploh ne prehaja, zato je zelo pomembno, kateri material bomo izbrali. Material s svojo sestavo namreč zelo vpliva na kakovost zraka v notranjosti hiše.

Ljudje so v preteklosti gradili svoje domove iz naravnih mineralnih materialov, ki so jih našli v svoji okolici, zato sta kamen in les najstarejša in najbolj razširjena gradbena materiala na svetu.  Naravno mineralno sestavo ima tudi  porobeton, saj je v celoti sestavljen iz surovin, ki nas obdajajo povsod v naravi in so praktično neizčrpne. Takšna sestava materiala je prav gotovo osnova za dobro počutje v hiši.

Zakaj torej YTONG hiša diha z vami?

Porobeton je osnovi gradnik Ytong zidakov in ostalih Ytong elementov ter Multipor izolacijskih plošč. Porobeton v resnici ni beton. To ime je dobil zaradi sestavin, ki pa so v povsem drugačnem razmerju kot tiste v klasičnem betonu. Da bi bil material za gradnjo kakovosten in zdrav za bivanje, morajo biti takšne tudi sestavine iz katerih je proizveden.  Katere surovine so torej potrebne za izdelavo Ytong in Multipor izdelkov za gradnjo?

Kremenčev pesek – je pesek, ki ga je v naravi veliko, med drugim se uporablja tudi za proizvodnjo stekla. Za proizvodnjo porobetona uporabljajo drobno mlet pesek, torej mivko (ista mivka se koristi za otroške peskovnike).

Apno in cement – v procesu imata vlogo veziva, poskrbita torej, da se vse sestavine povežejo med seboj. Cement vpliva tudi na trdnost- več je dodanega cementa boljšo trdnost ima material.

Voda –  v mešanico surovin je potrebno dodati toliko vode, da se v njej vse ostale surovine enostavno premešajo in vežejo med seboj.

Za proizvodnjo porobetona je potreben tudi mavec, ki vpliva na vezavo in gostoto ter aluminijev prah (ca.0,08%) ki deluje kot kvas, torej poskrbi za vzhajanje tekoče mase in v tem procesu vzhajanja tudi v celoti izpari iz mešanice.

Skrivnost por

Osnovna lastnost porobetona, ki omogoča izmenjavo plinov, torej zraka, je nešteto drobnih zračnih por. Le-te v sebi zadržujejo zrak, ki je odličen toplotni izolator, hkrati pa na površju iz prostora odvzemajo vlago, kadar je le te preveč in jo vračajo, ko se vlažnost zraka zniža.  Tako zelo enostavno, s procesom izmenjave zraka, porobeton vpliva na njegov kakovost v notranjih prostorih.

 

Udobje bivanja v Ytong hiši      

Ytong hiša je zgrajena iz Ytong zidakov in drugih potrebnih elementov iz porobetona, za vezavo elementov med seboj pa je uporabljeno namensko Ytong lepilo. V hišo sta vedno vgrajena, v minimalni količini,  tudi armirno železo ter beton, ki zagotovita potrebno trdnost celotne konstrukcije.

Očitno torej je, da je v Ytong hiši pretežno uporabljen porobeton, vidnega betona ni (v primeru, da je tudi medetažna plošča narejena z Ytong stropnimi elementi), zato navzven sistem deluje enotno.

Ytong hiša v gradnji

Takšen celovit sistem iz porobetona, kjer ne boste našli hladnih mest ter drugih materialov, ki povsem drugače delujejo v istih razmerah, zagotavlja stabilno in zdravo bivalno klimo.  Prav porobeton je namreč tisti, ki s svojim delovanjem , ki ga lahko imenujemo tudi dihanje posebne vrste,  skrbi za uravnoteženo razmerje med sobno temperaturo in vlažnostjo zraka v prostoru.

Vsi zidovi imajo enakomerno temperaturo in enako delujejo, za kar je zaslužnih na tisoče por v materialu, ki delujejo kot mali hranilniki toplote.  Zaradi njih je površinska temperatura zidov iz porobetona relativno visoka in prijetna. V to se lahko prepriča vsakdo z enostavnim testom. Dlan položimo na porobeton, na steno ali kar na zidak, nato pa isto ponovimo še na npr. opeki , betonu, .. Razlika je več kot očitna. Površina porobetona je tako v hladnih kot tudi vročih dneh veliko prijetnejša na otip.

Prav zaradi naravne sestave je učinek porobetona na naše počutje blagodejen in prijeten, objekti zgrajeni iz porobetona pa zagotavljajo zdravo bivanje za neomejeno število let.

Zdravo bivanje z okoljevarstvenim predznakom

Okoljevarstveni vidik proizvodnje in uporabe materialov ima vse večji pomen tako za proizvajalce kot tudi za uporabnike. Zakaj lahko trdimo, da porobeton celo presega okoljevarstvene kriterije ?

• Za proizvodnjo porobetona emisijski kuponi niso potrebni.
• Proizvodnja porablja malo energentov, kajti maksimalna temperatura v procesu ne preseže 180 °C.
• Presežna toplota, ki nastaja med proizvodnjo, se uporablja za ogrevanje tovarniških stavb.
• Surovine, uporabljene v proizvodnji, prihajajo pretežno iz bližnje okolice tovarne.
• Odpadni izdelki slabše kakovosti se v celoti vrnejo nazaj v proizvodni proces.
• Izdelki so relativno lahki, zato je za njihov transport in vgradnjo potrebno manj energije.
• Porobeton je po razgradnji stavb mogoče 100% reciklirati.

Zdravo bivanje v lastni hiši, ki na svojevrsten način »diha« zaradi materiala, ki je kakovosten in naraven, je tako zaokroženo še z minimalnim vplivom proizvodnje in uporabe istega materiala na okolje.
Eno z drugim je osnova za kakovostno bivanje, dobro počutje in zdravo življenje.