080 18 22

Gradnja eko hiše? Vsekakor!

Ekološka gradnja je pametna gradnja. Toda, kako se je lotiti?

V članku, ki je pred vami, so zbrane informacije in možnosti ekološke gradnje, ki vam bodo pomagale sprejeti premišljene odločitve. Kako zgraditi hišo iz ekološkega materiala, ki se vam bo dolgoročno obrestovala kot pametna investicija, ki bo zmanjšala stroške bivanja ter vzdrževanja in v kateri se boste počutili varno?

Sodbna eko hiša
Sodobna eko hiša (vir)

Vsaka gradnja pomeni velik finančni zalogaj, zato morate poskrbeti, da vaš končni izdelek, vaša nova ali prenovljena hiša, ne bo razočaral. Zato si morate vzeti čas in se skrbno pripraviti na gradnjo. Tako boste zmanjšali možnost napak in povečali vaše zadovoljstvo s končnim rezultatom.

Gradnja eko hiše je vsekakor poseben izziv, zato boste, razen če ste sami zaklad znanja o eko gradbenih postopkih in materialih, potrebovali veliko podpore, izkušenj in znanja strokovnjakov in izvajalcev, ki obvladajo eko gradnjo. Material in sistem gradnje morata biti prilagojena geografskim značilnostim vaše parcele, klimi, potresni ogroženosti in podobnim dejavnikom.

Graditi ekološko torej pomeni, da boste poleg izbire pravega projekta vaše bodoče EKO hiše, morali izbrati tudi prave materiale in sisteme za gradnjo. Eko hiša mora imeti čim manjši negativni vpliv na okolje v času gradnje (izbira materialov in način gradnje), v času obratovanja oziroma uporabe ter tudi ob njeni odstranitvi.

Gradnja ekološke in s tem tudi maksimalno varčne hiše v našem podnebju zahteva uporabo gradbenih materialov, ki imajo dobre toplotno izolativne lastnosti, omogočajo enostavno in hitro gradnjo ter so hkrati prepoznani tudi kot ekološki materiali.

Ekološka gradnja je vsekakor gradnja prihodnosti. Vsi graditelji bi se morali skozi proces ozaveščanja o koristih, ki jih tovrstna gradnja prinaša tako njim kot našemu planetu, vse bolj odločati zanjo, da postane prevladujoča gradnja sedanjosti. Ekološka gradnja namreč pomeni tudi energetsko neodvisnost, ki je ali bo pomembna ob vsaki krizi na trgu fosilnih goriv.
Področje, ki zajema informacije, standarde, priporočila in izkušnje o gradnji ekološke hiše, je izjemno obsežno. Tokrat se bomo osredotočili predvsem na pregled materialov za gradnjo.

Ekološka gradnja skozi primerjavo osnovnih materialov za njeno gradnjo

Na slovenskem pa tudi pretežnem področju Evrope poznamo nekatere tradicionalne gradbene materiale, katerih raba je bila v preteklosti odvisna predvsem od njihove dostopnosti na posameznih področjih. Gotovo pa so osnovni gradbeni materiali že stoletja les, opeka, slama, ilovica, kamen. Sodobnejši gradbeni material z ekološkimi lastnostmi, ki se je razvil kot nadomestek lesa in izvira iz začetka 30 let prejšnjega stoletja, pa je porobeton blagovne znamke Ytong.

V nadaljevanju si preberite več o vsakem od navedenih materialov z vidika ekološke gradnje.

Porobeton

Beton s porami ali porobeton je po teži in strukturi in večini lastnosti daleč od klasičnega betona. Najprej si poglejmo njegovo sestavo. Kremenčev pesek, cement, apno, voda so naravni materiali oz. materiali pridobljeni iz surovin iz narave. Proces proizvodnje je nizko obremenilen za okolje, saj je maksimalna temperatura proizvodnje porobetonskih izdelkov le 180 stopinj, hkrati se toplotni presežek v obliki pare uporablja za ogrevanje prostorov in pripravo tople vode. To pomeni, da se za proizvodnjo porobetona porabi mnogo manj energije kot za proizvodnjo večine drugih gradbenih materialov. Gorivo, ki se uporablja za pogon proizvodnje je plin, izpusti so minimalni, odplak ni. Porobetonske izdelke je mogoče v celoti reciklirati ter med drugim ponovno uporabiti v proizvodnji. Z vidika vpliva proizvodnje porobetona na okolje, torej lahko trdimo, da sodi med ekološko najbolj sprejemljive materiale.

Kot gradbeni material ima porobeton vrsto lastnosti, ki prav tako pripomorejo k EKO bilanci hiše. Zelo dobro so znane predvsem njegove odlične toplotnoizolativne lastnosti, kajti že zelo dobro nizkoenergijsko hišo lahko zgradimo le z izvedbo enoslojnega zidu iz zidakov Ytong debeline 40 cm. Če gradimo ekološko, torej ničenergijsko hišo, pa je potrebno zunanje zidove dodatno izolirati, za kar predlagamo uporabo izolacijskih plošč Multipor, ki so prav tako izdelane iz porobetona.

Porobeton je tudi paropropusten, zato pripomore k uravnavanju vlažnosti v prostorih, kar pomeni tudi preprečevanje razvoja plesni. Za gradnjo je potrebno manj dodatnih materialov, npr. malte, ometa, vode, vse skupaj poteka hitro in učinkovito. Povzetek vseh osnovnih prednosti, ki porobeton uvrščajo med najboljše eko gradbene materiale: porabljeno je manj energije za proizvodnjo v primerjavi s proizvodnjo opeke, mogoče ga je 100% reciklirati, prispeva k minimalni ali skoraj ničelni porabi energije za ogrevanje in hlajenje, uravnava vlažnost, za gradnjo z njim se porabi manj delovne sile, drugih materialov in manj energije.

Hiša zgrajena s sistemom YtongHiša zgrajena s sistemom Ytong

Lesena gradnja

Les je najbolj naraven ekološki material za gradnjo. Uporaba lesa za gradnjo je po svetu zelo razširjena a marsikje so les, ki je bil tradicionalen material za gradnjo hiš v preteklosti, izrinili sodobnejši gradbeni materiali. Zanimivo je, da v Sloveniji, katere površina je v skoraj 60% poraščena z gozdovi, sodobna lesena gradnja ni razvita. Dejstvo je, da je marsikje lesa v izobilju, toda z gozdovi je potrebno pametno gospodariti, kajti njihova obnova in ponovna rast se ne zgodita iz danes na jutri. Preveč intenzivno izkoriščanje lesa brez sprotne obnove, bi lahko imelo negativen vpliv na naravno ravnovesje.

Les ima vrsto ugodnih lastnosti, kot so njegova trdnost, toplotna izolativnost in domačnost. Stavbe, zgrajene iz lesa, lahko desetine let ali celo stoletja kljubujejo vremenskim vplivom. Za najstarejšo leseno stavbo na svetu velja kar 32,5 m visok japonski budistični tempelj, ki naj bi bil star 1.300 let (vir).

Najstarejša lesena stavba na svetu Najstarejša lesena stavba na svetu (vir)

Les ima veliko nosilnost, se dobro prilagaja močnim obremenitvam, je trden, prožen in upogljiv. Pravilno konstruirane lesene stavbe lahko prenesejo tudi večje potresne obremenitve. Iz lesa je lahko narejen prav vsak element hiše, tako nosilna konstrukcija kot streha.

V sodobni leseni gradnji so leseni elementi običajno premazani ali impregnirani z raznimi snovmi, ki preprečujejo poškodbe lesa zaradi okoljskih vplivov (vreme, škodljivci,..). Pogosto ti premazi niso ravno naravni ali ekološki. Tudi odvzem lesa iz gozdov, njegova priprava, obdelava ter vgradnja zahtevata kar precej energije in vloženega dela. Ocena je praktično nemogoča, saj je poraba energije odvisna od vrste lesa ter same hiše. Samograditeljev lesenih hiš je veliko manj kot tistih, ki sami zgradijo klasično hišo iz zidakov, kajti znanja in izkušenj med običajnimi investitorji skoraj ni. Vsakdo se pač ne more lotiti lesene gradnje.

S premišljeno uporabo lesa, nadzorom nad uporabo zaščitnih premazov ter predvsem kakovostnim projektom lesene hiše in pravilno izvedbo, je lesena hiša brez večjih težav lahko odlična ekološka hiša, ki bo dolgo služila svojemu namenu in jo bo moč ob koncu njene dobe uporabe tudi hitro in celovito reciklirati.

Lesena planšarska koča na Veliki planini Lesena planšarska koča na Veliki planini (vir)

Opeka

Opečni zidaki so tradicionalen material za gradnjo v Sloveniji. Velika večina hiš je zgrajena iz opeke, ki je kmalu začela izpodrivati tradicionalne materiale preteklosti: kamen, slamo, blato in les.

Dandanes je opeka razširjena praktično po vsem svetu in zelo enostavno dostopna. Vsi gradbeni strokovnjaki jo dobro poznajo in sprejemajo kot enega osnovnih, najpogosteje uporabljenih gradbenih materialov za gradnjo hiš. Opeka je narejena iz naravnih materialov, je obstojna, ima precejšnjo nosilnost in je tudi dokaj težka. Iz navadne kompaktne male opeke je danes opekarska industrija razvila več vrst votlih opek večjega formata, ki bolje zadostijo potrebam hitrejše gradnje, izboljšali pa so tudi toplotno izolativnost. Proizvodnja opeke je energijsko potratna, potrebno jo je namreč žgati v posebnih pečeh na kar 900-1000 stopinj, da doseže zahtevano trdnost. To pa, skupaj z negativnim okoljskim vplivom zaradi velikih glinokopov, ki degradirajo pokrajino, prinaša dokaj negativno ekološko bilanco.

Hiša zgrajena le iz opeke ne more biti ekološka hiša, saj jo je potrebno vedno še dodatno toplotno izolirati, da dosežemo potreben energijski razred. V primeru eko hiše moramo za dodatno toplotno izolacijo izbrati mineralne in naravne materiale. Kako dobro ekološko opečno hišo bomo zgradili je torej odvisno predvsem od vseh ostalih materialov, ki jih bomo uporabili za njeno gradnjo, je pa opeka seveda povsem primerna za izvedbo osnovne konstrukcije hiše.

Slama

Slama je prav tako tradicionalen ekološki gradbeni material, je dober toplotni in zvočni izolator, ima dobre protipožarne in protipotresne lastnosti ter precejšnjo nosilnost.

Slamo so v preteklosti uporabljali predvsem v kombinaciji z blatom ter kot material za prekrivanje streh. Danes se za gradnjo uporabljajo predvsem slamnate bale, v katere so močno stisnjeni snopi slame. Gradnja s slamo ni razširjenja, zato tudi slamnate bale niso kar vsepovprek na voljo na trgu. Slama je v svoji osnovi naravna, ni pa nujno, da je tudi povsem ekološka. V primeru načrtovanja gradnje hiše s slamo, je zato nujno potrebno dobro poznati način pridelave in skladiščenja slame, da v hišo ne bi vnesli ostanke strupenih gnojil in škropiv. Naravno pridelana, suha slama lahko celo izboljša kakovost zraka v hiši. Še več mesecev po vgradnji slame zidovi dišijo po njej in imajo velik pozitiven vpliv na udobje bivanja.

Neprimerno skladiščenje in prevelika vlažnost slamnatih bal sta prav tako zelo pomembna dejavnika kakovosti gradnje, zaradi katerih je lahko hiša kasneje celo neprimerna za bivanje. Gradnja je lahko precej zahtevna, tako zaradi pomanjkljivega znanja kot tudi zahtevnosti materiala. Slamnate bale namreč niso enake- vsaka je malce drugačna, razlikujejo se tako dimenzijsko kot tudi po teži. Izkušenj s tovrstno gradnjo je malo, malo je novozgrajenih hiš in s tem je manjše tudi zaupanje ljudi.

V primeru izbire kakovostnih slamnatih bal ter ostalih ekološko ustreznih materialov ter sistemov za gradnjo je slamnata hiša lahko odličen primerek ekološke, trajnostne gradnje.

Gradnja s slamnatimi balami
Gradnja s slamnatimi balami (vir)

Kamen

»Trden kot kamen, skala, kost» je odgovor na vprašanje v otroški igri, ki ga gotovo pozna večina ljudi, izvira pa gotovo iz izkušenj in tradicije. Navsezadnje so Egipčani zgradili piramide iz kamnitih blokov, Rimljani tlakovali ceste s kamnom in z njim gradili hiše. Tudi v naših krajih so ljudje za gradnjo hiš uporabljali kamen. Zelo značilna je bila tovrstna gradnja na Primorskem, kjer je še danes veliko ohranjenih in prenovljenih kamnitih hiš, pa tudi drugje po Sloveniji so uporabljali veliko kamna. Drugih gradbenih materialov, razen lesa, v določenem časovnem obdobju namreč niti ni bilo na voljo.

Sodobni materiali so kamen, kot osnovni gradbeni konstrukcijski element izpodrinili, kar pa ne pomeni, da ga moramo povsem pozabiti.

Ekološko hišo je moč zgraditi tudi s kamnom kot osnovnim gradbenim materialom, toda tako kot to velja za opeko – potrebuje še primerno dodatno izolacijo, da doseže primerno toplotno zaščito oboda. Priprava kamna za gradnjo pomeni precej vloženega truda in energije (delo v kamnolomu, transport), hkrati degradira naravno okolje. Je pa kamen moč povsem reciklirati po uporabi, zato je temu vidiku trajnosti zadoščeno.

Danes si gradnjo nove hiše, ki bi bila v celoti zgrajene iz kamna, skoraj ne predstavljamo več. Kamen večinoma služi kot zaščitna ali dekorativna obloga sten in tal, ne pa kot osnovni konstrukcijski element.

Kamnita hiša
Kamnita hiša (vir)

Ekološka gradnja je celovit koncept človekovega bivanja in ohranjanja narave. Obsega procese in odločitve povezane s trajnostjo, ohranjanjem narave in neodvisnostjo od klasičnih energetskih virov. Vse to vodi v večje udobje bivanja, manjše stroške in dolgoročno pozitiven vpliv na naše okolje. Kako in s kakšnimi materiali zgraditi eko hišo, je stvar odločitve posameznika in je povezana z njegovimi preferencami in izkušnjami.