Porobeton je uveljavljen material za gradnjo sodobnih, energijsko učinkovitih objektov. Med najbolj prepoznavne materiale iz porobetona spada gradbeni sistem Ytong, ki se v Sloveniji proizvaja že več kot 40 let, po svetu pa ima več kot 100-letno gradbeno tradicijo. Kljub dolgoletni uporabi pa se o porobetonu še vedno pojavljajo zmotna prepričanja – od vprašanj o trdnosti do pomislekov glede vlage in primernosti za gradnjo hiše. V nadaljevanju bomo razblinili najpogostejše mite o porobetonu ter pojasnili, katere lastnosti so resnične in temeljijo na dejstvih.
MIT 1: Porobeton ni dovolj trden in stabilen material
Pravzaprav ni nobenega drugega gradbeni materiala, ki bi tako učinkovito združeval stabilnost in toplotno izolativnost kot porobeton oziroma Ytong. Izvrsten spoj obeh ključnih prednosti izhaja iz njegove edinstvene celične strukture, ki poleg toplotne izolativnosti zagotavlja tudi enakomerno trdnost v vseh smereh gradbenega bloka oziroma zidaka.
Najstarejša hiša, zgrajena z materialom Ytong, stoji na Švedskem že več kot sto let. Prav ta objekt je najboljši dokaz, da dvomi o vzdržljivosti porobetonskih zidov nimajo podlage. Tudi v Sloveniji in drugod po Evropi stoji ogromno hiš, zgrajenih z Ytongom, ki že desetletja ohranjajo svoje izjemne lastnosti. Pravilna uporaba celotnega sistema gradnje Ytong namreč zagotavlja varen, zanesljiv in energijsko učinkovit dom.
MIT 2: Porobeton vpija vlago in povzroča težave s plesnijo
Porozna struktura porobetona lahko ustvari vtis, da takšni zidovi hitro vpijajo vlago. Vendar so zidovi Ytong enako odporni proti difuziji vodne pare kot zidovi iz klasičnih zidakov.
Nesporna prednost za hišo in njene stanovalce je, da zidovi iz Ytonga pomagajo uravnavati razmerje med notranjo in zunanjo temperaturo ter vlažnostjo zraka. Poleg odlične paroprepustnosti pa porobeton zaradi edinstvene alkalne kemične sestave preprečuje razvoj bakterij in plesni. Prijetna bivalna mikroklima je torej rezultat edinstvenih lastnosti porobetona.
Zidovi iz porobetona učinkovito oddajajo v njih nakopičeno vlago – ta lastnost pa je še posebej pomembna v času gradnje hiše, saj se zunanji zidovi in notranje stene iz porobetona hitreje posušijo.
MIT 3: Porobetona ob poplavah ni mogoče ustrezno sanirati
Raziskave in izkušnje s poplavljenih območij so pokazale, da pri pravilno zgrajenem Ytong zidu voda ne prizadene samih zidakov. Za razliko od večine drugih gradbenih materialov ima Ytong nepovezane zračne pore z majhnim deležem kapilar ter veliko površino odprtih por. Zato se takšni zidovi hitreje sušijo. Pri drugih gradbenih materialih voda prodira v številne kapilare in se v njih zadržuje, kar upočasnjuje proces sušenja.
Pomembno je tudi, da zunanji in notranji zidovi iz porobetona – tudi če so med poplavami popolnoma nasičeni z vodo – po sušenju ne spremenijo svoje strukture in funkcionalnih lastnosti ter ne predstavljajo okolja za razvoj bakterij in plesni.
Hiše, zgrajene s porobetonom, so zato po ustrezni sanaciji znova primerne za bivanje.
MIT 4: Na porobetonske zidove ni mogoče vgraditi klasičnih konstrukcij
To ne drži, kar najbolje dokazujejo številne hiše, zgrajene iz porobetona, ki imajo armiranobetonske plošče. Težke armiranobetonske stropne konstrukcije je mogoče na zidove iz porobetona varno opreti. Sistemska rešitev Ytong omogoča celo enostavnejšo gradnjo, saj posebni »L-elementi« služijo kot opaž in hkrati dodatna toplotna izolacija stropne plošče. To pomeni, da gradnja poteka hitreje, ugodneje in z boljšo toplotno zaščito.
Priporočamo uporabo celotnega sistema gradnje Ytong, katerega nepogrešljivi del je tudi konstrukcija Ytong strop. Gre za polmontažni sistem, ki na enostaven način in z odličnimi toplotnimi lastnostmi rešuje izvedbo medetažnih, strešnih, stopniščnih in drugih konstrukcij.
MIT 5: Na porobetonske zidove ni možno vgraditi sanitarne opreme in visečih omaric
Mnoge družine bivajo v hišah, zgrajenih iz gradbenega materiala Ytong, a zaradi tega niso prikrajšane pri izbiri pohištva. Tako kot pri drugih tipih gradnje Ytong omogoča povsem svobodno izbiro opreme. Pomembna je izbira pravilne sidrne tehnologije. Najpogosteje montažerji pohištva uporabljajo namenska zidna sidra za porobeton, v primeru težjih elementov pa se poslužujejo tudi kemičnih sider.
MIT 6: Porobeton je primeren samo za manjše stanovanjske objekte in predelne stene
Porobetonski zidaki imajo ustrezno tlačno trdnost, zato lahko varno prenašajo vse obremenitve objekta na temelje. Poleg nosilne funkcije pa Ytong zidaki opravljajo toplotnoizolacijsko funkcijo, zato so zelo primerni tudi za gradnjo zunanjih zidov. Poleg manjše potrebe po toplotni izolaciji, zidaki učinkovito omejujejo konstrukcijske toplotne mostove na stikih različnih konstrukcijskih sklopov in stavbnega pohištva. Poleg tega Ytong gradbena rešitev omogoča enostavno povezavo bistvenih nosilnih konstrukcijskih sistemov.
Če povzamemo: nobenih ovir ni za gradnjo nosilnih, polnilnih ali predelnih zidov iz porobetona, pri katerikoli vrsti objekta – tako pri družinskih hišah kot tudi pri večjih projektih, kot so večstanovanjske ali poslovne stavbe. To potrjujejo številni že izvedeni objekti in reference.
MIT 7: Gradnja s porobetonom je dražja od klasične
Prepričanje, da je gradnja s porobetonom dražja, izvira iz dejstva, da bloki, potrebni za izdelavo 1 m² zidu, običajno stanejo več kot na primer opečni zidaki. Vendar je treba upoštevati celotno gradnjo od delovnih ur, pomožnih del, kot je opaženje, napore delovne sile ter potrebo po dodatni toplotni izolaciji zunanjih sten.
Pri gradnji z bloki Ytong boste za izvedbo objekta porabili približno 2,5-krat manj časa kot pri gradnji s klasičnimi materiali. Hitrejša gradnja je hkrati tudi ugodnejša gradnja.
Bloki Ytong so veliki, njihova teža pa je razmeroma majhna, zato gradnja poteka zelo hitro. Poleg velikih dimenzij blokov sistem gradnje Ytong vključuje tudi sistemske elemente za izvedbo horizontalnih in vertikalnih vezi ter preklad, ki bistveno olajšajo in dodatno pospešijo gradnjo objekta, brez potrebe po opažih in dodatnem betoniranju.
Upamo, da ste v naših odgovorih našli pojasnila in dejstva, s katerimi ste bolje spoznali vrhunski material porobeton oziroma gradbeni sistem Ytong. Največ o njegovih izjemnih lastnostih pa pripoveduje dolga tradicija uporabe v gradbeništvu.
