Dež, pa četudi ne prav močan, bo hitro razkril vse nepravilnosti pri izdelavi terase ali balkona. Voda ne izbira odtokov temveč hitro najde svojo pot. Hidroizolacija je torej zelo pomembna tako pri sanaciji kot tudi pri novogradnji vseh vrst stavb.

Hidroizolacija obsega različne postopke s katerimi zaščitimo stavbo ali dele stavbe, ki so občasno ali vedno pod vplivom vode oziroma vlage.

Pod pojmom hidroizolacija običajno razumemo zaščito delov stavbe, ki so v neposrednem stiku z zemljo ali celo vkopani v tla. Ti postopki zaščite stavbe pred vlago so seveda nujno potrebni , zahtevajo natančnost in kakovostne materiale, saj le tako preprečimo prehod vlage oziroma vode iz zemlje v zidove in nato tudi v notranjost stavbe.

Zaščito pred vlago ali hidroizolacijo pa potrebujejo tudi deli stavbe, ki so izpostavljeni vremenskim vplivom (padavinam), torej tisti deli, ki niso pod streho, kot so na primer terase na terenu ali nad bivalnimi deli ter balkoni.

Posledica prekomerne vlage je neprijetna bivalna klima z razvojem plesni in glivic ter posledično propadanje stavbe. Sanacija prizadetih delov stavbe pa je zelo zahteven in drag postopek, zato je kakovostne vgradnja hidroizolacije nujna.

Izvedba strokovne hidroizolacije terase (vir)

Kako zaščititi balkone in terase pred vlago?

Voda je glavni razlog za različne vrste poškodb in predstavlja stalno nevarnost tako novim kot starim stavbam. Najpogosteje gre za vodo v obliki padavin in podtalnico. Zelo pomembno je, da pravilno zaščito pred vodo izvedemo že med samo gradnjo, kajti vsaka kasnejša sanacija bo bolj zahtevna.

Zaščita izpostavljenih balkonov in teras pred poškodbami nastalih zaradi vpliva vode je precej zahtevna naloga, pa vendar izvedljiva, če boste le izbrali kakovostnega izvajalca in primerne materiale za izvedbo.

Sanacija od vode poškodovanih teras in balkonov, ki so izpostavljenih padavinam in vlagi, je dokaj zahteven postopek. Lotiti se je moramo premišljeno in natančno ter uporabiti res kakovostne materiale. Le-ti morajo biti primerni za uporabo v zahtevnih razmerah – vlagi, obilni količini vode in temperaturnih nihanjih. Z razvojem gradbene kemije je na trgu danes na voljo ogromno materialov, ki so enostavni za uporabo in hkrati zagotovijo potrebno dolgotrajno zaščito pred vlago, ne glede na to, da bodo po vgradnji izpostavljeni tako mehanskim kot atmosferskim vplivom.

Postopek kakovostne izvedbe je odvisen od namembnosti in lokacije terase ali balkona. Na podlagi tega bodo strokovnjaki priporočili potrebne sloje , kot so hidroizolacija, toplotna izolacija, zaključna obloga, …

Običajno teraso ali balkon obložimo s keramičnimi ploščicami, kamnom in podobnimi oblogami. Pri tem uporabimo obloge, ki so odporne na mraz ter vodoodporna lepila in fugirne mase.

Čeprav je napredek pri kakovosti materialov očiten, saj je na trgu moč dobiti veliko različnih materialov za zunanjo uporabo, to še ne predstavlja garancije, da bo vaša nova ali prenovljena terasa resnično zdržala vrsto let brez poškodb zaradi vlage. Prav lahko se zgodi, da bodo prve ploščice odpadle oziroma vsaj počile že po prvi zimi.

Poškodbe keramične obloge balkona (vir)

Največji problem je v uporabljenih materialih, kajti vsak material ima drugačen koeficient temperaturnega raztezka.

Naj predstavimo enostaven primer. Če ploščice z vodoodpornim elastičnim lepilom prilepite na betonsko ploščo ali estrih, bodo vsi ti materiali poleti, v obdobju visokih temperatur, delovali različno, na temperaturo se bodo torej odzvali z različnimi raztezki.

Segret beton se bo raztegnil in hkrati raztegoval tudi lepilo in ploščice, ki so prilepljene nanj. Že jeseni se bo začel krčiti, volumen se bo manjšal, lepilo, ki je stik med betonom in ploščicami, bo začelo pokati in se drobiti. S tem bo omogočen vdor vode, morda le malo, nekaj kapljic, pa vendar.

Ko temperature padejo pod ledišče in se voda, ujeta v konstrukciji, spremeni v led, se bo njen volumen povečal in poškodoval sloj med betonom in oblogo. Višje temperature led stopijo, ob zelo visokih temperaturah pa se površina začne pregrevati, voda se počasi spreminja v vodno paro in s širjenjem deluje na podlogo ter ustvarja pritisk, ki dvigne dele keramične obloge in hidroizolacije.

V primeru večslojne izvedbe terase ali balkona je lahko težava še kompleksnejša. Zelo pomembno je pravilno zaporedje slojev in kakovost materialov. Takšna večslojna obloga se navadno izvede na terasah in balkonih, ki se nahajajo nad ogrevanimi prostori.

Posledica vlage na balkonu (vir)

Kako preprečiti škodo? Problem bomo rešili z ločitvijo slojev in tako preprečili njihov medsebojni vpliv ter s tem izničili vpliv različnih temperaturnih raztezkov različnih slojev.

Za ta namen na trgu obstaja zanimiv proizvod, polietilenska hidroizolacijska membrana mrežaste strukture, ki ima na spodnji strani nameščen sloj iz filca, ki služi za boljše lepljenje spodnjega sloja lepila . Te membrane vsi izvajalci ne vgrajujejo, zato pred začetkom del pri izbranem izvajalcu preverite, če je vgradnja sploh možna.

Polietilenska hidroizolacijska membrana ima kar nekaj zanimivih lastnosti:

• deluje kot fizična prepreka med slojema, hkrati pa ju poveže med sabo
• omogoča indvidualno, neodvisno raztezanje vsakega sloja posebej
• Enakomerno razporedi obremenitve
• Je neprepustna za vodo
• Mreža zračnih kanalov prevzame višek pare

Vgradnja membrane je zelo enostavna, kot vedno pa je potrebna natančnost in upoštevanje navodil proizvajalca.

Postopek pravilne zaščite balkona po navodilih znanega slovenskega proizvajalca (vir)

Hidroizolacija Ytong zidov

Ytong je porobeton, material iz več tisoč majhnih zračnih por, ki ima poleg odlične toplotne izolativnosti tudi izjemno vodoodbojnost. Njegova prednost je, da se nikoli v celoti ne napoji z vodo (kot na primer opeka), pač pa se je navzame le površinsko, zato njegova nosilnost in trdnost v primeru večje obremenjenosti z vlago, ni vprašljiva.

Ne glede na to, pa je potrebno tudi stavbe zgrajene s sistemom Ytong zaščititi pred vlago in vodo. Izvedba hidroizolacije Ytong zidu je enostavnejša kot izvedba hidroizolacije na betonskem ali opečnem zidu. Betonski zid je namreč potrebno obrusiti, opečni pa celo obdelati s cementno glazuro preden se lotimo lepljenja hidroizolacije.

Ytong zid ne potrebuje predhodne obdelave, le odprašiti ga je potrebno, da se bo hladen bitumenski premaz, kot prvi sloj, dobro oprijel zidu. Po nanosu premaza, počakamo, da se le ta osuši, nato pa nadaljujemo z varjenjem bitumenske lepenke. Postopek si oglejte v videu: https://youtu.be/KIHgU6oJ-DQ.

Zahtevnost sanacije hidroizolacije

Primer s terena

V novogradnji je bilo poskrbljeno za hidroizolacijo terase, hkrati je bil vgrajen tudi toplotnoizolacijski sloj in nameščene keramične ploščice. Vgrajeni so bili torej vsi potrebni sloji za primerno zaščito pred vlago in temperaturnimi spremembami.

Očitno pa nekaj ni bilo dobro izdelano, saj se je že po nekaj dnevih dežja pojavila vlaga.

Investitor je za nastalo škodo okrivil izvajalca toplotne izolacije in estriha, ki naj bi med vgradnjo poškodoval sloj hidroizolacije. Stanovalci so zahtevali sanacijo, zato je investitor stavbe izkoristil garancijo na opravljena dela in poiskal novega izvajalca za popravilo slabo izdelane terase.

Novo izbrani izvajalec je vgradil hidroizolacijo preko že nameščenih ploščic, ter jo povlekel tudi na zid ob terasi, ter preko vsega položil nov sloj ploščic ter izdal garancijo na opravljeno delo.

Po nekaj dnevih dežja se je vlaga spet pojavila in to v stanovanjih pod teraso. Stanovalci so bili ogorčeni in so seveda zahtevali takojšnjo ponovno sanacijo.

Investitor se je takoj lotil ugotavljanja vzroka škode. Glede na to, da pred prvim postopkom sanacije niti ni bil opravljen natančen pregled poškodovanih površin temveč so le domnevali, kje leži vzrok, sanacija pa kot vemo ni bila uspešna, so tokrat k težavi pristopili bolj strokovno.

Investitor je naročil termografijo (snemanje s termografsko kamero, ki z infrardečo svetlobo zazna temperaturne spremembe in tako prepozna tudi mesto vdora tople vode), da bi natančno ugotovili, kaj se v resnici dogaja pod površino terase in izvedli pravilno sanacijo.

V postopku termografije so uporabili preizkus s toplo vodo, katere pronicanje je zaznala termografska kamera in tako ugotovili, kaj se dogaja pod površino terase. Rezultati so pokazali, da je bil poškodovan prvi sloj hidroizolacije, poleg tega pa le ta ni bil nameščena na zid, zato je tam pronicala voda v stanovanja pod teraso.

Pri pregledu so ugotovili tudi poškodbe, ki niso povezane s hidroizolacijo. Ob namestitvi ograje na teraso je prišlo do poškodbe fasade, zaradi česar je prav tako prihajalo do zamakanja vode.

Nauk tega primera je, da nikdar na slepo ne odpravljamo vzroke težav, pač pa vedno skušamo odkriti pravi razlog zamakanja.

Kakovostni postopki, ki nam pomagajo odkriti pravi vzrok poškodb nam bodo prihranili ogromno truda in stroškov ter pripomogli h trajni sanaciji poškodb. Še pomembneje pa je, da že med novogradnjo vse postopke hidroizolacije izvedemo premišljeno in natančno in tako preprečimo morebitne poškodbe na stavbi zaradi vlage.

Zaključna obloga kakovostno izvedene terase je lahko tudi lesena (vir).